Trajnostna potrošnja

Digitalni računi

Kako jih vidimo potrošniki?

by Maja

Trajnostna potrošnja in odnos do digitalnih računov

Nakupne navade so se v zadnjih nekaj letih povsod po svetu bistveno spremenile predvsem v smeri uporabe digitalnih nakupnih poti, delno pa tudi v bolj trajnostne nakupe.  Kakor ugotavlja Vukasovič [3], potrošniki kupujejo bolj preudarno, načrtovano in družbeno odgovorno. Nakup lokalnih in okolju prijaznih izdelkov je v porastu. Kot ugotavlja Forbes1 [4], kupci vedno bolj zahtevajo trajnostne izdelke in hkrati trajnostno naravnane nakupne postopke2. Na to je vplivala predvsem pandemija, hkrati pa tudi povečana komunikacija potrebe po trajnostnem načinu življenju, vključno s finančnimi in zakonodajnimi spodbudami (predvsem v Evropski uniji) za preoblikovanje evropskega gospodarstva v bolj trajnostno. V kvalitativni raziskavi, ki je bila izvedena med uporabniki aplikacije noprintZ, nas je zanimal njihov odnos do računov, do digitalnih računov, motivi za prejemanje in hranjenje ter kakšna so njihova trajnostna pričakovanja do trgovcev.
1Poročilo sta pripravila First Insight in Baker Retailing Center na Wharton School Univerze v Pennsylvaniji
2V preteklih dveh letih je predvsem pri (mlajših) potrošnikih preferiranje trajnostnih blagovnih znamk zraslo za skoraj 25 % ter pripravljenost plačati več za trajnostni izdelek za celo 42 %.

Odnos potrošnikov do računov

Ob besedi račun uporabniki najprej pomislijo na papir ter nujno zlo, ki je povezano s trgovino in mesečnimi stroški. Digitalni račun pa jim pomeni okolju prijazno, trajnostno rešitev v obliki maila ali znotraj aplikacije. 

Najpogosteje ima račun za potrošnike pomembno vrednost v primeru nakupa izdelka z garancijo, kjer se v primeru uveljavljanja garancije zahteva račun, kar prikazujemo tudi v Sliki 1. Najpomembnejši se jim zdijo računi za izdelke z garancijo, nato računi za oblačila zaradi verjetnosti reklamacij in menjav, sledijo računi za večje nakupe živil – v tem primeru gre za redni tedenski strošek, na konec pomembnosti pa kupci uvrščajo račune z manjšimi zneski, recimo za kavo, poštne storitve, malico.

 

Slika 1: Kako potrošniki vrednotijo račune. Vir: lastna raziskava

Glede na pomembnost računa je odvisen tudi način njegovega shranjevanja. Najpomembnejše shranijo v fizični obliki v registratorje oziroma mape ali pa v digitalni obliki – najpogosteje jih skenirajo in shranijo v oblačne shrambe. Nekoliko manj pomembne račune nosijo v denarnici, nalepijo na hladilnik, v kopalnicah, škatlah, sledi hramba v torbici, pri čemer pa relativno hitro te račune tudi zavržejo. Najmanj pomembne račune kupci preverijo zgolj mimogrede ter jih takoj zavržejo. Prav tako v tem primeru ne čutijo nobene potrebe, da bi račune sploh dobili. 

Pri uporaba aplikacije za digitalne račune poleg shranjevanja računov uporabniki vidijo prednost tudi zaradi shranjevanja pripadajočih garancij ter zaradi možnosti nastavitve opomnikov o pretečeni garanciji. Uporabniki to funkcionalnost sprejemajo z največjim navdušenjem. Če upoštevamo še, da marsikdo zaradi bledenja račune še dodatno kopira, je z digitalnim prejemanjem in hranjenjem dosežen dvojni učinek prihranka papirja. Izdaja računa v digitalni obliki ima torej dvojno trajnostno noto.

Ena izmed najpomembnejših prednosti, ki jo uporabniki vidijo pri prejemanju digitalnih računov je, da imajo vse na enem mestu. Zavedajo se okoljevarstvenega vidika, v tem vidijo digitalizacijo, enostavno shranjevanje računov in menijo, da so jim računi na ta način vedno dostopni. Kupci torej v večji meri dojemajo digitalne račune pozitivno.

Potrošnikom je pomemben okoljski vidik

Zanimalo nas je tudi, kako pomembna se jim zdi okoljska problematika pri odločitvi o prehodu na uporabo rešitev za digitalne račune. Čeprav večina ni samodejno izpostavila okoljsko problematiko kot prednost digitalnih računov, ki bi jo povedali prijateljem, pa je več kot polovica uporabnikov na vprašanje odgovorila, da jim je okoljski vidik pomemben. 

Med drugim so omenili pomembnost malih korakov, problematiko papirnatega odtisa in BPA. 

“Da porabljamo tone papirja za nekaj, ker gre takoj v koš. Raje bi kupoval pri trgovcu, ki omogoča digitalne račune, ker mi je okoljski vidik pomemben.”

“Prepričan sem, da 99% ljudi ne ve za BPA, ker se sam za veliko stvari zanimam, pa nisem vedel za to.“

Ovire pri odločanju za digitalne račune

Kot največjo oviro pri prehajanju na uporabo digitalnih računov, smo zaznali pomanjkljivo ponudbo takih računov pri trgovcih. Ker trgovcev, ki ponujajo take rešitve, ni dosti, se kupci sami ne spomnijo na odločitev za prejem digitalnega računa v aplikacijo tudi takrat, ko bi jo lahko uporabili. Prav tako jih trgovci na blagajni ne spomnijo, da taka možnost obstaja. 

Preverili smo še, ali morda sami opomnijo trgovce na možnost izdaje digitalnih računov. Povsem v skladu s pričakovanji večina uporabnikov ne spodbuja trgovcev k uporabi digitalnih računov, so pa v pogovorih povsem jasno izrazili željo, da želijo prejemati digitalne račune pri čim več oziroma kar pri vseh trgovcih.

Visoka pričakovanja potrošnikov, slaba odzivnost trgovcev

Na strani uporabnikov se ustvarjajo precej visoka pričakovanja do trgovcev. Večinoma pričakujejo, da je trgovec tisti, ki da pobudo in jih spomni na možnost prejema digitalnih računov. Posamezni uporabniki so predlagali celo, da je potrebno »ustvariti zanimanje na strani trgovcev, da tudi sami naredijo majhen korak k ohranjanju okolja«. Pri tem gre za uporabnike, ki se tudi sicer skozi svoj življenjski stil aktivneje vključujejo v trajnostne oblike potrošništva, kot so na primer nakupi brez embalaže.

Na podlagi ankete, ki jo je med nekaterimi pomembnimi podjetji v Sloveniji izvedel portal zelenaslovenija.si [1], kjer so podjetja spraševali o tem ali opažajo spremembe pri potrošnikih v smeri trajnostnih nakupov in kako svoje kupce nagovarjajo ter spodbujajo k trajnostnemu nakupovanju, lahko sklepamo, da podjetja v večji meri dojemajo trajnostni nakup svojih izdelkov predvsem iz vidika izdelka ali storitve same. Ne povezujejo pa tega pojma s celovitim pristopom do trajnostnega nakupnega procesa. Zavedanje, da je za trajnostni nakup potreben trajnostno naravnan celotni nakupni proces, je zato najverjetneje potrebno še obuditi.

Kdo je torej ključen deležnik pri prehodu na trajnostne rešitve v nakupnem procesu?

Prehod na izdajanje digitalnih računov je v Sloveniji šele v začetni fazi. Poleg aplikacije noprintZ, ki omogoča celovito rešitev tako za trgovce kot tudi za kupce, na trgu praktično ni ustreznih rešitev. Nekateri trgovci se lahko ponašajo z lastnimi aplikacijami, ki omogoča tudi hrambo nekaj zadnjih računov.

Take aplikacije so sicer trajnostne, niso pa idealne. Potrošniki še vedno ne vidijo vseh svojih izdatkov na enem mestu in jih sedaj iščejo namesto po škatlah in mapah še dodatno v različnih aplikacijah in mailih. Podobno je z e-računi, direktnimi bremenitvami, položnicami in s tem povezanimi rednimi mesečnimi plačili – izgubljajo se po mailih, predalih, škatlah, se uvažajo ali prepisujejo v spletne banke ali plačujejo na poštah, bankah, … Pri tem pa obstaja jasno izražena potreba kupcev, da se tudi ti računi zbirajo na enem digitalnem mestu, po možnosti z opcijo plačila prejetega računa v povezavi z njihovo digitalno banko.

Pričakujemo, da bodo prehodi v celovit trajnostni nakupni proces v prihodnjih letih hitrejši, saj je zahteva po trajnostnem poslovanju ena izmed ključnih sporočil Evropske Unije. Pričakujemo tudi standardizacijo v sklopu digitalnih računov, ki bo potrošnikom ali podjetjem omogočila prejemanje takih računov v vse tiste aplikacije, ki jim bodo nudile dobro nakupno in po-nakupno izkušnjo.

Poleg tega, da podjetja svoje procese digitalizirajo in naredijo trajnostne, je vsekakor nujno, da te rešitve tudi stalno komunicirajo svojim strankam. Stalno usmerjanje strank v uporabo trajnostnih rešitev pa je pomemben korak tudi za to, da bomo nekoč tudi trajnostno usmerjena družba.  

Viri

1. https://www.zelenaslovenija.si/eol/bolj-zeleni-potrosnik-manjsi-okoljski-odtis-eol-st-161/ , Bolj zeleni potrošnik, manjši okoljski odtis – EOL št. 161, 26. 07. 2021 / št. 161
2. Stermecki, T., Trajnostno nakupno vedenje milenijcev v Sloveniji, Diplomsko delo, 2002, GEA College – Fakulteta za podjetništvo, Ljubljana, http://revis.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=8896&lang=slv https://www.fakulteta.doba.si/doba-znanja/red-prof-dr-tina-vukasovic-spremembe-v-nakupnem-vedenju-potrosnikov-v-novi-realnosti
3. https://www.forbes.com/sites/gregpetro/2022/03/11/consumers-demand-sustainable-products-and-shopping-formats/?sh=1101807f6a06
4. https://www.dostop.si/izdajanje-tiskanih-racunov-ni-vec-obvezno-prihaja-digitalni-racun/
5. https://www.asaecenter.org/resources/articles/an_plus/2017/september/rethinking-the-change-adoption-curve
6. Fin4Green, Kvantitativna raziskava med uporabniki noprintZ aplikacije

noprintZ digitalni račun
Računi, garancije in kartice zvestobe.

Vse na enem mestu.

Naloži aplikacijo noprintZ