Intervju: Špela
Ekola
by Tanja
Mala zerowaste trgovinica je pritegnila našo pozornost, saj je v dobrih 5 mesecih svojega obstoja izdala kar 1000 digitalnih računov. Zato smo se odločili pobližje spoznati osebi, ki stojita za njo. Nekaj je, da dobiš idejo, nekaj povsem drugega pa da to idejo tudi dejansko izpelješ. Par iz Obale, Špela in Igor, sta se odločila, da svojo idejo tudi izpeljeta. Videti je, da je ena najpomembnejših sestavin za dober podjetniški recept ideja, ki ti je osebno blizu. In če imaš odgovor na “Zakaj?” potem odgovori na “Kako?” pridejo kar sami od sebe. S fokusom na vizijo, ki ti osebno veliko pomeni, podiraš in preplezaš vse ovire, ki se pojavijo na poti do cilja.
Prijetna sogovornica, dobrovoljna Špela, je vedno polna idej. Programerka, ki jo od učiteljice matematike in računalništva loči le še diploma, se je s partnerjem Igorjem odločila, da skupaj izpeljeta eno izmed njih. Na Obali sta odprla zerowaste trgovino in tako zapolnila vrzel v tovrstni ponudbi na sončnih koncih naše dežele. Prosili smo jo naj nam kaj pove o temu njunemu projektu, predvsem pa smo od nje želeli dobiti kakšen dober nasvet kako živeti na okolju bolj prijazen način. Vsi si namreč tega želimo, ko pa je potrebno nekaj storiti, se težko premaknemo iz cone udobja, ki nam jo nudi že utečen lajfstajl.
Kaj je bil sploh povod, da si se odločila za odprtje zerowaste trgovine?
Po vsakem odhodu v trgovino smo prišli nazaj s toliko nepotrebne embalaže, da je bil smetnjak takoj poln. Zerowaste trgovine po Sloveniji že obstajajo, na Obali je začuda še nismo imeli in smo bili prebivalci prikrajšani takega načina kupovanja. To me je zmotilo. Kot sem že nekajkrat omenila, obožujem mocarelo, pojem jo lahko tudi do 500g na teden in v trgovinah se najde samo 100g pakiranja. Iskala sem alternativo in jo tudi našla.
Igor dela na ladji, bil je že po celem svetu in najbolj ga je prizadelo, ko je videl koliko smeti plava v morju in koliko jih je na drugače čudovitih plažah. Tiste smeti niso proizvedli samo lokalni prebivalci, to so tudi naše smeti, ki običajno pristanejo tam.
Si o tem razmišljala že dolgo ali se je ideja porodila in si se je takoj tudi lotila?
Ideja se je mlela kakšno dobro leto pred dejanskim odprtjem. Primarno je bil projekt nekoliko drugačen, vendar smo potem naredili raziskavo in videli, da je trenutno najbolj primerna trgovina, drugi projekti pa bodo še prišli na vrsto.
Od kod ideja za ime trgovine? (mimogrede, zelo kreativno in originalno : )) Zasledila sem le, da je na idejo prišel Igor … pa vendar, kako?
Igor je razmišljal o imenu in iskal izpeljanke besede EKO. Ko se je spomnil Ekola se je takoj navdušil, ker pomeni: TO JE TO! Pa še lokalno primorsko. Slogan pa ima več pomenov: naredimo nekaj dobrega kot pomagajmo obvarovat okolje, promovirajmo lokalno-ekološko ter nenazadnje seveda naredimo nekaj dobrega v kuhinji.
Kaj je bila največja ovira pri izpeljavi ideje?
Najti pravi prostor.
Katera tvoja lastnost ti je bila v pomoč, da si idejo tudi izpeljala? In katera je bila tista, ki te je ovirala na poti do cilja?
Definitivno mi je pomagalo to, da poznam dosti ljudi in mi ni težko prosit za pomoč. Da se je Ekola razvila v to kar je zdaj, sem svojo idejo povedala vsakemu, ki je imel 5 minut časa, da dobim čim več zornih kotov. Ne govorim samo o izdelkih, ki so zdaj v trgovini, ampak bolj o temu kako naj vodim podjetje, kako se lotiti marketinga, kako podobo naj ima Ekola … Spraševala sem stare, mlade, študente, zaposlene … Zanimalo me je kaj bi nekoga pritegnilo, da bi stopil v Ekolo. Ker vsak si v teoriji želi, da bi kupoval izdelke s čim manj odpadkov. Kako pa nekoga prepričati v to, da zavije k nam, pripravljen s posodami, ki jih že ima doma in so mu tako ali tako v napoto in kupi izdelke za katere jim lahko natančno povem iz kje so in da sem se po vsej verjetnosti tudi pogovarjala s proizvajalcem.
Cilj definitivno še ni bil dosežen. Pot smo šele začeli, saj je odprtje trgovine le prvi korak. Mogoče je ravno to moj problem, da imam konstantno 3 projekte v glavi, namesto da bi se usmerila samo v trgovino. Trenutno sem v trgovini sama, Igor je na ladji pol leta na leto, zato je seveda večina bremena na meni. V trgovini sem 6 dni na teden, zvečer se vračam domov okoli 19h, tako da nimam časa za kaj več kot za Ekolo. Trenutno smo še v takšnem času, da nimam časa niti za sprehod po večerji, saj imamo policijsko uro. K sreči začenja toplo vreme, tako da se bom velikokrat vozila v službo in domov kar s kolesom.
Živiš v Piranu, Ekolo pa si odprla v Kopru. Kako to, da se nisi odločila za Piran?
Ker je Piran žal premajhen in bi bilo veliko težje preživeti. Pripravljamo pa druge projekte za naše mesto Piran. Ko bodo končani, jih bomo predstavili županu oziroma občini.
Na Obali je Koper največje mesto, ima tudi veliko dnevnih migrantov iz okoliških občin, zato je bila to najbolj smiselna odločitev za začetek, da trgovino postavimo nekam, kjer je dostopna večini. Piran je turistično mesto in ko turistov ni, ni kupne moči. Poleg tega je trgovina namenjena domačinom in ne turistom. V Piranu niti nismo nameravali imeti trgovine, če pa že, bi jo postavili nekam v piransko občino, vendar nismo našli nobenega primernega prostora.
Je kakšna stvar, ki si jo nameravala narediti v sklopu Ekole, pa ti je še ni uspelo izpeljati in bi si to res želela?
Vedno iščemo nove projekte ter ideje kako zmanjšati človekov vpliv na okolje, tako da mislimo, da bomo izvedli še veliko projektov.
Od začetka imam v mislih naredit kotiček za popotnike, vendar trenutno ta kotiček nima smisla, ker smo vsi več ali manj doma. V kotičku za popotnike bi se našlo vse, kar se potrebuje na različnih potovanjih, od taborjenja do potovanja z letalom. Imam že kar nekaj izdelkov, ki čakajo svojo priložnost.
Poleg tega si želim narediti izposojevalnico izdelkov za piknike. Vilice, žlice, noži, krožniki, kozarci … Pikniki so spomladi pri nas zelo popularni in na primer v okolici reke Dragonje je vedno nešteto smeti zaradi tega. To želim spremeniti.
Brezpapirni računi tudi v Ekoli
- Prijazni okolju, saj ni porabe surovin (drevesa, voda, nafta) za papir.
- Ni odpadka, saj računi hitro pristanejo v smeteh.
- Nič več neuporabnih zbledelih termo računov.
- Termo računov ni mogoče reciklirati. zato sodijo med mešane odpadke.
- Nič več stika z BPA v termo računih.
- Vsi računi v eni sami aplikaciji.
- Nič več iskanja.
Vse okoli vašega poslovanja temelji na zerowaste, torej na čim manjšemu ogljičnemu odtisu. Izdelki, embalaža, računi. Celo dostavo naj bi imeli le na relaciji trgovina-dom. Je še kaj, za kar iščeš rešitev?
Zelo bi bila vesela, če bi našla alternativo plastičnim ali stiropornim polnjenjem, ki jih dobim poleg nekaterih izdelkov. Na srečo imam vsaj začasno rešitev, ta polnila namreč podarim podjetnicam, ki veliko pošiljajo po pošti.
Poleg tega bi želela čim več podjetjem pomagati pri postopnemu zmanjševanju odpadkov. Trenutno sem se povezala z lokalnim studiem, ki dela tatuje in pircinge, skupaj smo naročili alu folijo in vrečke za smeti, česar oni veliko porabijo. Posebej v takem studiu, kjer morajo paziti, da je vse sterilno, vse mora biti ločeno pakirano v plastične vrečke. Zato se trudijo povsod tam, kjer se le lahko. Torej, kupijo 100% reciklirano alu folijo namesto običajne in kupijo reciklirane vrečke za smeti. Tudi to je nekaj!
Je še kakšen izdelek, ki ga pogrešaš v Ekoli?
Igor pogreša pasto za zobe, jaz pa pudinge. Nikjer še nisem zasledila že narejenih pudingov ali mešanice za pudinge v stekleni embalaži. Drugače v trgovini manjka še kar nekaj izdelkov, ampak vse ob svojem času.
Imaš med kupci tudi Italijane?
Na Obali je italijanska manjšina kar velika, zato imam tudi nekaj strank, ki govorijo italijansko. To me niti ni presenetilo, saj živimo na dvojezičnem območju. Me je pa presenetilo koliko imam tujcev! Nek študent je prišel že prvi teden ko smo odprli, saj mu je najemnica povedala za nas in je ves navdušen prišel po detergent za perilo. Rekel je, da je v njegovem mestu veliko takšnih trgovin in da je bil presenečen, da je tukaj še nismo imeli. Imam nekaj rednih strank, ki so tujci, zato razmišljam, da bom ob posodabljanju imen izdelkov dodala poleg slovenščine tudi italijanščino in angleščino.
Imaš kakšen nasvet za druge, ki se lotevajo podobnih podvigov, torej za tiste z okolju prijaznimi podjetniškimi idejami?
Menim, da je nujno potrebno iti premišljeno v podjetništvo. Vsaka ideja še ne bo generirala dobička. Potrebno je najti dobro idejo, jo do določene mere raziskati in najti pravo priložnost za lansiranje. Je pa vseeno nujno, da se vržeš v stvar in je ne mučkat predolgo doma na papirju.
Špela pravi, da ji od vsega največ pomeni sodelovanje z drugimi. Prijatelj Tine (na zgornji fotografiji) iz studia Mortis je naredil stenski napis, sam logotip pa je delo znanca Roka. Prijatelj Ben je naredil spletno stran, Vasko Vidmar pravkar pripravlja poslikave za vrečke za večkratno uporabo, ki bodo kmalu v prodaji. Lokalna umetnica Valentina Šumrada Smole je avtorica Špeline uniforme.
Špela: “Res se trudimo, da se povežemo s čim več ljudmi okoli nas. Mislim, da je tudi čutiti našo pripadnost okolju, v kateremu živimo.”
Kaj pa kakšen nasvet za tiste, ki si želijo spremeniti svoj življenjski stil v to smer pa se vseeno ne lotijo, ker se jim morda zdi preveč komplicirano, časovno zamudno. Včasih se ljudem zdi, da to prinaša preveč odrekanja, preveč spreminjanja že nekih utečenih praks?
Tudi kot potrošnik se moraš zavedati svojega vpliva in dati vedeti, da nečesa ne kupiš zaradi embalaže ali zaradi nekih surovin v izdelku. Kot primer lahko navedem Nutello. To je izdelek, ki ga vsi poznamo in imamo radi, vendar notri najdemo palmovo olje. V Sloveniji najdemo toliko alternativ Nutelli, ki so bolj kvalitetne in imajo fantastičen okus. Kot pri vsaki stvari, je tudi pri nakupu vsakdanjih izdelkov potrebno biti radoveden.
Veliko ljudem je sporna cena. Spet pridemo do istega zaključka. Več ljudi kot bo kupovalo slovenske izdelke, ekološke izdelke in postopoma bodo nižje tudi cene. Proizvajalec bo potem naredil 500 ali 1000 kosov namesto 100 in takoj se cena proizvodnje zniža, posledično pa tudi nabavna cena. Za nekatere stvari pa je potrebno razumeti, da je začetni vložek večji, vendar izdelek dlje traja in se dolgoročno izplača. To lahko trdim za pralne vložke, menstrualne skodelice, kuhinjske brisačke za večkratno uporabo …
Nasvet: vsak korak šteje. Na neko določeno periodo si določiš en korak, ki ga boš spremenil. V avtu bom vedno imel vrečke za nakupe. V trgovini bom kupil pijačo v pločevinki namesto v plastenki. Kupil bom trdo milo v kartonasti embalaži namesto tekočega. Začel bom nositi svojo steklenico za pijačo s seboj …
Nasvet: vsak korak šteje.
Na neko določeno periodo si določiš en korak, ki ga boš spremenil:
- V avtu bom vedno imel vrečke za nakupe.
- V trgovini bom kupil pijačo v pločevinki namesto v plastenki.
- Kupil bom trdo milo v kartonasti embalaži namesto tekočega.
- Začel bom nositi svojo steklenico za pijačo s seboj …
