Strup, ki ga imamo v rokah vsak dan

BPA

Endokrini motilec na termo računih.

by noprintZ

V zadnjih letih se je na trgu pojavilo veliko izdelkov z napisom »brez BPA«. Predvsem so to zloglasno snov izločili iz izdelkov, ki se jih uporablja za hrano in pijačo. Ta naj bi namreč prehajala iz samega izdelka v hrano in tekočino, ki ju potem zaužijemo. Ko smo kupovali stekleničko za vodo, smo takoj preverili, če se kje na njej nahaja napis, ki potrjuje, da je »BPA free«. Glede na vsa opozorila in ponosne objave proizvajalcev, smo lahko sklepali le, da gre za neko strupeno spojino, ki se ji je pametno izogniti, redkokdo pa se je poglobil v to za kakšno snov sploh gre. Pa poglejmo zakaj se je BPA sploh znašel na tapeti.

Zakaj BPA in kje vse ga najdemo?

Nekoč je veljalo, da je njen vnos v telo mogoč le preko hrane, potem pa se je kaj hitro izkazalo, da je virov veliko več. Takratne raziskave na ljudeh so namreč pokazale na veliko višje vrednosti, kot bi jih bilo pričakovati. BPA oziroma bisfenol A je kemična spojina, ki jo uporabljajo v masovni proizvodnji plastičnih izdelkov. Njene izjemne lastnosti, kot so trdnost, odpornost na olja in kisline ter dobro prenašanje toplote, so ji zagotovile mesto pri vseh tovrstnih serijskih produktih. Tako so jo vsebovali različni izdelki, med njimi tudi razne posode za hrano in pijačo, otroške stekleničke, igrače, CD-ji in podobno. Ker je odličen stabilizator in ima antioksidacijske lastnosti, se jo je množično uporabljalo predvsem v obratih, kjer se izdeluje izdelke iz PVC plastike, nekatere zobne mase in celo za termični papir namenjen tiskanju računov v trgovinah.

ECHA

ECHA je evropska agencija za kemikalije. Upravlja z informacijami, ki jih pridobi s strani proizvajalcev. Njihova baza podatkov o vseh kemičnih spojinah, ki jih najdemo v Evropi, je javno dostopna na njihovi spletni strani. Skrbi za varnost končnih uporabnikov in zaposlenih, ki so v stiku z njimi in nadzor nad uporabo, varnostjo in vrednostmi posameznih snovi. 

REACH

Je evropska regulativa, katere namen je izboljšati varnost ljudi in okolja glede uporabe kemikalij in rizikov, ki jih te lahko prinašajo.

BPA je magična spojina, kje je torej problem?

Kot velikokrat, se je tudi tukaj pokazalo, da le ni vse tako lepo kot je videti na prvi pogled. BPA se je izkazal za škodljivega zdravju, je namreč hormonski motilec. Kaj to pomeni? Moti delovanje različnih bioloških receptorjev, torej proteinov, ki se aktivirajo ob interakciji z različnimi hormoni, saj se veže na te receptorje. Ker gre za estrogenske in androgenske receptorje ter receptorje ščitničnih hormonov, ima tako BPA škodljiv učinek na reproduktivni in živčni sistem ter na metabolične in imunske procese v telesu. BPA poškoduje DNA in povzroči mutacije na kromosomih. Najbolj zaskrbljujoč je podatek, da ga znanstveniki povezujejo tudi z nastanki tumorjev, predvsem pa naj bi imel negativen vpliv na nekatere kronične bolezni, kot so diabetes tipa 1 in 2, kronično obolenje ledvic, astma, razne kardiovaskularne bolezni in drugo. Nenazadnje pa velja omeniti tudi vpliv na prekomerno telesno težo, kostni metabolizem in nešteto težav povezanih z reproduktivnimi organi in njihovimi funkcijami.

Kako se mu izognemo?

Zaradi široke uporabe se je bisfenolu A težko izogniti, po raziskavah sodeč ga je namreč moč najti v različnih telesnih tekočinah, kot sta kri in urin in tudi v tkivih. Problem je namreč v tem, da lahko prehaja v človeško telo preko prebavnega trakta, dihal in tudi kože. Kakor z lahkoto prehaja v človeško telo, pa pot iz njega ni tako enostavna. Le-ta se namreč v telesu nalaga in se izloča veliko počasneje, kot so znanstveniki predvidevali. Tako je veliko bolje, da se vnosu raje izognemo, kot pa se ga trudimo kasneje znebiti. Zato strokovnjaki svetujejo uporabo stekla, keramike in posod iz nerjavečega jekla. Če se plastiki vseeno ne morete izogniti, preverite, če vsebuje BPA, kar velja predvsem za izdelke, ki jih kupujete direktno iz Azije. Tisti plastični izdelki, ki ga ne vsebujejo imajo na dnu oznako 7 ali 3. Predvsem pa tovrstne posode ne uporabljajte za pogrevanje hrane v mikrovalovni pečici, namesto konzervirane hrane pa raje kupujte svežo ali zmrznjeno.

Torej se BPA lahko izognemo. Težava rešena?

Če smo bili dosledni in smo prenehali uporabljati plastiko, ki vsebuje BPA in se držimo vseh prej naštetih nasvetov, smo se ga rešili le do neke mere. Z njim smo hočemo ali nočemo v stiku vsak dan. Vsebujejo ga namreč termični računi, ki jih prejemamo ob nakupih v trgovinah. Ti so premazani s snovjo, ki vsebuje BPA. Seveda ne smemo pozabiti na zaposlene v trgovinah, ki so za razliko od kupcev, v stiku z njo ves čas.

Izdelkov, ki vsebujejo BPA smo se uspešno rešili, kako pa naj se izognemo računom? Zakonodaja nam namreč nalaga, da jih moramo ob nakupu vzeti in jih tudi imeti pri sebi. Posledično imamo tako denarnice in torbice polne zmečkanih računov. Večina sicer prej ali slej konča v smeteh, vseeno pa nujno potrebujemo tiste, ki so vezani na garancije ali pa jih obdržimo zaradi morebitne reklamacije ali menjave. Da se izognemo tovrstnim težavam, svetujemo prehod na brezpapirne račune. Predvsem pa boste tega veseli čez kakšno leto ali dve, ob morebitni uveljavitvi garancije. Termični račun vam namreč ne bo nič kaj v pomoč, saj bo do takrat že popolnoma zbledel.

Brezpapirni računi so prihodnost

  • Nič več iskanja
  • Nič več neuporabnih zbledelih termo računov.
  • Enostavno povezovanje s karticami zvestobe.
  • Vsi računi v eni sami aplikaciji.
  • Prijazni okolju.
  • Enostavno uveljavljanje garancij in menjav izdelkov.

Kaj pa zakonodaja?

Evropa je v zadnjem desetletju naredila veliko na tem področju. Prepoved izdelkov s preseženim nivojem vsebnosti BPA v izdelkih namenjenih v prehranske namene in igrače je bila udejanjena nekaj let nazaj. Posebej pa se je EU lotila tudi problematike vsebnosti BPA v termičnih računih. Tako se je BPA znašel na seznamu prepovedanih substanc regulative REACH, preko naknadnega aneksa pa ta odredba velja še posebej za termične račune. Kljub vsemu pa se je v zadnjih letih pokazala nepričakovana težava in sicer, da se je vsebnost BPA v termičnem papirju zmanjševala, je pa raslo število izdanih računov, kar je posledično pripeljalo do porasta absolutnih vrednosti te snovi. Sicer naj bi z letom 2020 obveljala prepoved vsebnosti BPA, vendar pa je videti, da se lahko kvalitetna kontrola vsebnosti vrši le pri proizvajalcih, ki so člani Evropskega združenja za termični papir. Seveda pa je na trgu veliko azijskih dobaviteljev, kjer je kontrola otežena, saj se lahko nanašajo le na njihova lastna poročila. Sedaj je še prezgodaj govoriti, vendar je po zadnjem poročilu o vsebnostih BPA v termičnih računih videti, da so pri tistih kitajskega izvora, vrednosti BPA celo narasle. Pričakuje se, da naj bi evropska prepoved v letošnjem letu vplivala tudi na njih, vendar moramo na poročilo o dejanskem stanju še počakati.

BPA se poslavlja. Torej ni skrbi?

BPA je morda res odklenkalo in bo prej ali slej izločen iz uporabe vsaj v zakonsko določenih vrednostih (za termični papir 0,02%), pa vseeno stvari le niso tako enostavne. Seveda ima BPA svojo vlogo, torej preprosta izločitev te snovi iz proizvodnega procesa ne zadošča. Potrebno mu je bilo poiskati alternativo, ki bo opravljala njegovo delo. Alternativ je sicer kar nekaj, vendar se najbolj množično uporablja snovi, ki se imenujeta BPF in BPS. Slednji se pojavlja v vseh tabelah, kjer pri ECHA (Evropska agencija za kemikalije) spremljajo nivoje BPA v izdelkih oziroma termičnem papirju. In videti je, da so vrednosti BPS v očitnem porastu. Torej vse lepo in prav, kajne? No, ne ravno. Zadnje raziskave namreč kažejo, da tudi alternativni snovi nista nedolžni in sta zelo slabi zamenjavi za BPA. Še najbolj žalostno je, da sta v splošni uporabi, brez kakršnihkoli restrikcij, za njiju pa obstaja zelo malo toksikoloških analiz. Namreč največji problem je v tem, da sta obe po kemični strukturi zelo podobni BPA iz česar lahko že takoj sklepamo na podobne učinke na človeški organizem. To dejstvo je bilo tudi povod za prve raziskave obeh alternativ in te tudi potrjujejo predvideno. Torej so alternative ravno tako škodljive kot BPA, vendar bo za te snovi očitno potrebna podobna dolgoletna procedura, da se znajdejo na REACH seznamu prepovedanih snovi, saj je vse skupaj še v povojih.

Vir: https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0015028214023516

Kaj torej sedaj?

Po vsem napisanem sodeč, se je plastičnim izdelkom najbolje kar izogniti in jih popolnoma zamenjati za steklene ali keramične. Kar se tiče termičnih računov, pa vam svetujemo prehod na eRačune noprintZ. Prehod je tako zelo enostaven, da vam bo vzel le nekaj minut, naredili pa boste veliko zase in predvsem za zaposlene v trgovinah. Torej malo napora za velik učinek. Zavedamo pa se, da je za popolno BPA čistko vašega doma potrebnega več časa in živcev. Ko se boste končno rešili zdravju škodljivih plastičnih izdelkov, samo ne pozabite ostati dosledni tudi pri novih nakupih.

Viri

https://efsa.onlinelibrary.wiley.com/doi/10.2903/j.efsa.2015.3978

https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/31299621

https://erc.bioscientifica.com/view/journals/erc/24/7/365.xml

https://www.urmc.rochester.edu/news/story/2361/rochester-study-raises-new-questions-about-controversial-plastics-chemical.aspx

https://www.urmc.rochester.edu/encyclopedia/content.aspx?contenttypeid=1&contentid=4248

https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0160412016305347?via%3Dihub

https://echa.europa.eu/documents/10162/370b5de7-9507-f1b4-edc6-80ef2e5cd781

https://echa.europa.eu/documents/10162/22863068/bpa_in_thermal_paper_report_en.pdf/0d93cd76-345e-2ed4-698f-a3beaea6d755

https://echa.europa.eu/documents/10162/22863068/use_of_bisphenol_and_alternatives_in_thermal_paper_en.pdf/2276e420-e0a4-e763-c2fe-d27f367da17b

https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0015028214023516